Ko v hribih sneg leži,
ves gorski svet še spi,
stari macesen v plašču iz snega
v zimskem snu trepeta.
A skoraj bo pomlad,
ko v soncu svet bo zlat,
novo življenje se povsod začne
in znova vzdrhti srce.
Resje že cvete, ognjeno rdeče je,
prebija se skoz sneg, krasi ves breg.
Resje že cvete, nestrpno čakam te,
da greva iz dolin na vrh planin.
Tam v hribih je lepo,
neskončno je nebo,
spodaj dolina v megli jutra spi,
daleč so vse skrbi.
Sonce že sneg tali,
potočke naredi,
poreden veter šepeta,
oblak čez nebo vesla.
Lalala lalala …
Resje že cvete, nestrpno čakam te,
da greva iz dolin na vrh planin.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
