Skrita v loško pogorje
je Selška dolina,
vse od Davče navzgor
je razlita tišina.
Se z Lubnikom začenja,
z Ratitovcem jenja,
ko v bregove se vzpenja
stotero vasi.
Pot skoz’ Praprotno pelje,
mim’ Bukovce v Ševlje.
Z vrha Mohorja, Križa
so Selca še bližja.
Od Milavza so znani
razgledi prostrani,
tam na gričih postani,
lepot se naužij!
V dolini je med gorami
še zdravje doma.
Brž se predrami
vesel’ga srca!
Na pot urno zdajle z nami, le malce hoda,
vsak se rad v Selško dolino poda.
Pred Železniki cesta
na Dražgoše vodi,
kjer še pričajo mesta
o naši usodi.
Še veselo v smučino
na Sorško planino,
za slovo pa na vino
nazaj na Prtovč!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
