Črni kovači so ogenj prižgali,
burjo prestregli, ujeli so v meh,
kladiva pojejo v grdih pesteh.
Kujejo, kujejo črni kovači,
iskre letijo visoko do zvezd,
ognji veselo žare.
Kujejo, kujejo, kujejo, kujejo črni kovači,
v mehu skovali so brano in plug,
polje zorano bo, zrasel bo kruh.
Divjemu vrancu smo podkve skovali,
zdaj kakor veter leti prek poljan,
podkve veselo zvene.
Ognji veselo žare!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.