Vsak dan skrivaj oziram se,
da bi spoznal nekje dekle.
Premnogo jih na svetu je,
težko izbrati pravo je!
Morda preveč sem jaz boječ,
vsak strah mogoče je odveč.
Kako se bi približal ji,
da proč mi ne zbeži?
V Parizu bi ji šepnil: »O, mademoiselle, bonjour!«
V Londonu bi rekel: »Hello, how do you do?«
»Amore mio!« vzklikneš, če v Rimu jo spoznaš,
doma preprosto vprašaš: »Al’ me kaj rada imaš?«
Zakaj vse dni bi trepetal,
nagovoriti si jo bal!
Prav dobro vem, da me nekje
nestrpno čaka dan za dnem.
Le stisk roke in vroč pogled
povesta včasih več kot vse.
Če pa še to dovolj ne bo,
pozdrav ustavi jo.
Svoj otok želja zgradita si dva,
pristan svoj imamo vsi mladi sveta.
Pomembno pač ni, kako govoriš,
ni važna dežela in barva polti!
Ljubezen pozna posebne steze,
vodič do skrivnosti je mlado srce.
Ne vpraša nikdar, kako in zakaj,
samo se odpre na stežaj!
