Na barju lesena mostišča
so stala pradavna nekoč.
Velika družinska ognjišča
gorela v čarobno so noč.
Družina je s čolni obredla
po vodi vse dolge poti,
so bobri podirali debla,
obgrizli vse hlode z zobmi.
Bobri še danes živimo,
enako smo vztrajni kot prej.
Življenja se vsi veselimo,
vsi grizemo skupaj naprej.
Bobri se danes živimo,
čeprav več mostiščarjev ni,
zagrizeno vsi se borimo,
da lepše naš človek živi.
Na barju lesena mostišča
so stala pradavna nekoč.
Velika družinska ognjišča
gorela v čarobno so noč.
Na barju le šota spominja,
da tu so mostišča bila,
a Jalnova knjiga nam priča,
da bobri smo blagor sveta.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
