Namignem ti, da bi resnico rada vedela,
če moj si še in če morda nocoj bi plesat šla.
A tvoj pogled za drugimi še kar beži, nori,
ja fant, postoj, in to takoj, to me jezi!
Ko daš mi plašč, spet zanalašč, pozdraviš kelnarco,
vem, blond lasje in dekolte za te najlepši so.
A jaz sem ta, ki ne prizna, da ljubosumja cvet
gre do neba in do pekla že spet in spet.
Saj zdaj me dviga
ta tvoja igra,
ko noč je mlada,
a ne sije le za dva.
Pritisk mi dviga
ta tvoja igra,
zame roman boš,
ki se nikdar ne konča.
Namignem ti, da le s teboj nocoj bi sanjala,
če bi dopust vzel, takoj bi spet na morje šla.
A kaj, ko vsako noč pojoč, vesel poslavljaš se,
na odru vem, do jutra tvoje bo srce.
Pa kaj me briga
ta tvoja igra,
zate roman bom,
ki se nikdar ne konča.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
