V srcu nosim domovino,
zame eno in edino,
tu prijatelji so dragi,
tu si služim kruh vsakdanji.
In domača govorica
razjasni vsak dan mi lica.
Na Slovenije lepotah
se spočije mi oko.
Včasih pot iz domovine
me odpelje v tuje kraje,
ena misel tam me greje,
da svoj dom imam najraje.
Slišim glasbo tujih pesmi,
a srca mi ne doseže,
najbolj mila, blagoglasna
zame pesem naša je.
Verjamem, da nekoč, dežela moja,
boš zablestela, kot si vsak želi.
Ljubezni zate je dovolj v srcih
in upanja vseh delovnih ljudi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
