V šoli med poukom, ko jaz Špelco gledam,
me t’ršica moja nekam čudno gleda.
Mojca in Angelca nobena ni kot Špelca,
za nobeno mi tako ne bije srce.
Joj, t’ršica moja, kaj tako težite?
Prosim Vas, da malo same nas pustite.
Ko jo vroče gledam, pisemce ji pišem,
če bo moja pipika.
Pipika mala, mi boš poljubček dala?
Ko jaz raztegnem svoj meh, Špelco povabim na ples.
Pipika mala, mi boš poljubček dala?
Še dvakrat pade sneg, takrat postal bom pravi ded.
Spet sedim v šoli, pridno jo poslušam
in t’ršico mojo nekam čudno gledam.
Špelca in Angelca nobena ni kot ona,
ta pa zgleda kakor dama iz Londona.
Joj, sošolci moji, kaj tako težite?
Prosim vas, da malo razred zapustite.
Ko jo nežno gledam, pisemce napišem
in zapojem na ves glas.
Pipika mala, mi boš poljubček dala?
Ko jaz raztegnem svoj meh, t’ršico zvabim na ples.
Pipika mala, mi boš poljubček dala?
Še dvakrat pade sneg, takrat postal bom pravi ded.
