V daljavi, glej, so jate ptic,
jesen budi se iz meglic.
Najraje bi za njimi šel,
pozabil vse in odletel.
Še včeraj si z menoj bila,
a danes že si z drugim šla.
Oprostil ti ne bom nikdar,
pozabil ne ti vseh prevar.
Z jatami ptic tudi jaz bom odšel,
kaj brez ljubezni doma bi venel.
Daleč od sladkih obljub in besed,
šel bom po srečo v svet.
Ptice spomladi se vrnejo spet,
v gnezdeca stara za mlade skrbet.
Mene pa za njimi ne bo več nazaj,
naj zima bo ali maj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
