Nocoj sem prvič bil pri njej,
a več povedal vam ne bom.
Zakaj bi treba čisto vse
obešat na velik zvon?
Poglejte me samo v oči,
sto sreč iz njih mi zdaj žari.
Gospod kdaj zjutraj vriskal je,
ni treba ugibati.
A nekaj me zelo skrbi,
kako se to končalo bo,
ker vem, da že čez mesec dni
dekle v Ljubljano bo odšlo.
A tam je mnogo frajerjev,
zabave in priložnosti.
Ne vem, če njeno bo srce
zdržalo ali ne.
O, ja, o, ja, sem spomnil se, kako ta deklica ostala moja bo.
Še jaz v Ljubljano bom odšel za njo, potem pa bo, kar bo.
Se zna zgodit, da drugega dobi in mene kakšna druga osvoji.
O, ja, o, ja, v Ljubljani so pasti za vse, ki tja so šli.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
