Le kje so, le kje so veselice
in kje je pozabljen vaški ples?
Bojim se, da so le govorice,
a hkrati upanje imam, da to je res,
da jutri ponovno bo veselo
pri lipi, ki sred’ vasi stoji.
Tako se bo vriskalo in pelo,
kot se pod našim nebom še nikoli ni.
Da spet bi nazdravljali iskreno,
kot nekdaj bedeli dolgo v noč
in da bi tako, kot v dobrih časih,
pogum nam dala in razkrila svojo moč.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
