Lahko bi srečna bila, če svet ne bil bi krut,
lahko bi skupaj sanjala, a zaman je bil ves trud.
Nisva si namenjena, edina misel je,
srce pa vse bolj žalostno in hrepeneče je.
Kdaj, le kdaj se zopet srečava,
je najina ljubezen neuslišana,
je to res usoda najina
ali le sama kriva sva.
Tako sva rada se imela, a zdaj to važno ni,
saj svet brezumnih teh ljudi nama tega ne pusti.
Nisva si namenjena, edina misel je,
srce pa vse bolj žalostno in hrepeneče je.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
