Ko sonce komaj se zbudi
in v naši vasi vse še mirno spi,
že koso ded oprta si
in v hrib gre kosit.
Že sonce, glej, močno žari
in v naši kuhinji lepo diši.
Nam mladim nič se ne mudi,
lepo zažvižgam si.
Poglej, poglej, kako vse mine,
časi se spreminjajo.
Nekdaj zgodaj smo vstajali,
delo nas je čakalo.
Za košnjo, žetev al’ trgatev,
zbrala se je cela vas,
radi skupaj smo plesali
in šli k dekletom v vas.
Še spomnim se nekdanjih dni,
a danes vsem se kar naprej mudi,
le prazniki so tisti čas,
ko pridem na vas.
Lepo je, ko smo skupaj vsi,
da družijo nas lepi prazniki,
zapojmo si, zavriskajmo,
prehitro bo slovo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.