Izgubil sem jo tisto noč,
takrat sem bil še preneumen, da bi vedel, zakaj,
par besed mladostnega ponosa
in izbruhov nerazumljive strasti,
pa odšla je, kar odšla je,
saj ne mislim resno, za njo sem vpil,
pa odšla je, res odšla je,
takrat me je imelo, da bi se ubil.
Včasih sem pijan in takrat jo sanjam,
z dolgimi lasmi se nad mano sklanja,
važno se postavi v svojem novem krilu,
pravi: “Rada te imam.”
Veter je odnesel noč
in posušil obupan in objokan obraz,
slab okus sem splaknil z vinom,
sonce je pregnalo tiste sence iz oči,
kar naj gre, pa kaj, če gre,
sem govoril, preden pijan sem zaspal,
kar naj gre, pa kaj, če gre,
še prekmalu sem videl, da sem si lagal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
