Lepšega ni, ko prek noči vse mlado se okrog vrti,
ziblje se strop in trese pod, miza šivi se od dobrot.
Naj le živi, se veseli, kar nas je veselih ljudi,
do jutra ranega le nosi nam krčmar iz kleti.
Leto in dan naš muzikant svojo trobento rad ima,
ko zaigra nam iz srca, fanta ni ga bolj veselega.
kar res je res, ni ga čez ples, če zaigra trobenta vmes,
takrat se v hitri polki pari zavrte kar le gre.
Sonce podi spanec iz oči, čas je, da pojdemo domov,
Naš muzikant ni še zaspan, čeprav se dela beli dan.
Za njim gremo in vriskamo, po vasi čuje se, glasi,
da vsi želimo mnogo let, trobentar naš naj živi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
