Preživeli smo še eno noč,
začeli hitro že čez dan,
danes vse me boli, sao ker ste b’li vi,
sreč’n sn ker vas mam.
Preživeli smo še eno noč,
noben ni reko, da se mu mudi.
Upali smo si bit’, raje vztrajat ko it,
dneve in noči zabit.
Pa nikoli ni bil ‘stran vržen drugi dan,
točno tak je moglo bit’.
Preživeli smo vikende,
zlamana srca, turice.
Dali skozi poroke, nar’dili otroke,
vsega niti ne spomnim se.
Skadili v nove se dimenzije,
da vse bo isto b’lo do penzije,
naslednji dan scali kri, da se šiht preživi,
zvečer pa spet isti b’li.
Pa nikoli ni bil ‘stran vržen drugi dan,
tak se moglo je zgodit’.
Hvala ker ste moji “frendi”,
hvala, da v nas še gori,
hvala ti punk za šolo življenja …
Ker prava tega nikol’ me nauč’la ni!!
Preživeli smo še eno noč,
meni je b’lo pune fajn,
skrajni cajt je že bil, da sn srce izlil,
ne bi vas mel rad nič manj.
Preživeli smo drug drugega,
skregali smo se na smrt,
ampak tisti nasmeh, ko smo vid’li se spet,
tega neoš mogo nikol’ razumet’!
