Spet sem sama
in deseta že odbila je,
moja soba pa brez tebe
nekam pusta je.
Ali že kdaj pomislil si,
kaj si pomenil mi,
s tabo sem prvič poletela tja,
kamor prej nisem upala.
Zdaj kesam se,
da tako sem ti zaupala,
mislila sem,
vedno skupaj bova sanjala.
Toda ti, ti si mi priznal,
te sanje si izdal,
z mano spet hotel poleteti bi,
iščeš me, a zame konec je.
In če ti mislil si, da jokala bom,
ko si z drugo poletel v noč,
ti povem, da ne grem se te igre več,
saj ne prideš skozi moj obroč.
Naj pove ti srce, če zaupa še,
moje prve sanje si izdal,
če to veš, raje greš in pozabiš me,
tudi sebi boš nekoč priznal.
Zdaj kesam se,
da tako sem ti zaupala,
mislila sem,
vedno skupaj bova sanjala.
Ali že kdaj pomislil si,
kaj si pomenil mi,
s tabo sem prvič poletela tja,
kamor prej nisem upala.
Naj pove ti srce, če zaupa še,
moje prve sanje si izdal
in pustil si mi razočaranje,
tudi sebi zdaj si že priznal.
Komaj zdaj, ko nazaj vleče te srce,
se zaveš, kako letela sva,
prebolela bom to razočaranje,
tudi jaz bom z drugim sanjala.
