Bila je kakor gora velika,
od nje sem bil že čisto pijan
in sanjal sem, da večji od bika
bil bi vsaj en dan.
Mi rekla je, da fantič sem pravi,
a žal sem še premajhen za njo.
Če zrasel bom, morda nekoč
me še ljubila bo.
Marjanca, vem, da premajhen sem zate
in da prekratke so noge.
Če pa bi dala mi srce,
zate bi zrasel le.
Za šankom si najlepša ti,
to vejo vsi fantje iz naše vasi.
Za šankom si najlepša ti,
to vejo vsi fantje iz naše vasi.
Moja Lizika je kupila psa,
vsa zaljubljena Floki kliče ga.
Ta ljubezen pa me zelo skrbi,
saj pri njej zdaj vse noči ta mrcina spi,
zame pa prostora ni v njeni postelji.
Lizika, zdaj se odloči,
kje bo tvoj Floki ponoči.
Če pri tebi bo ležal,
bom pa jaz pred hišo spal.
Muaja lubica
j’ t’ prava Štaj’rka,
ku v ruoke te dobi,
te nikol’ več ne spusti.
Stric Tone, stric Tone, ne jezite se,
sem mislil, da je okno moje ljubice.
Stric Tone, stric Tone, ne jezite se,
za eno okence zmotil sem se.
Bele vrtnice kradel sem zate,
bele vrtnice za rojstni dan,
bil sem mlad in zaljubljen le vate,
skrival sem, da rad te imam.
Moj mucek, moj mali mucek,
ne kliči me več moj mucek,
ker zate ostal bom za vedno
čist’ navaden cucek!
N’ Štaj’rsk’m pa zmiram luš’n bo,
pa zmiram luš’n bo, pa zmiram luš’n bo.
N’ Štaj’rsk’m pa zmiram luš’n bo,
pa zmiram luš’n bo, kot je bilo.
