Je mimo let trideset, kar smo šli po svet’
in pesmi so med ljudi lep pognale cvet.
Ko gledamo nazaj, nam v srcih je toplo,
je z glasbo nam bilo iz kraja v kraj lepo.
Pod Roblekom je naš dom, Beg’ne rodna vas,
pastirjev klic, vrisk gora se je vselil v nas.
Izvabil solzo, smeh je muzikantov meh,
tam viže prave našli smo v ljudeh.
Vračali smo se veselih lic
z vami z domačih se veselic,
saj pozabili smo na skrbi,
skup’ veselili se novih dni.
Dvignimo čašo za jubilej,
srečno prav vsem za naprej!
Z vami bilo je lepo živet’
teh naših trideset veselih let.
Po svetu vandramo, leta pa kar teko,
še sami nismo verjeli, pa je tako,
da s klarinetom, basom in harmoniko,
kitaro in trobento dalje pojdemo.
Tako že leta potujemo dan za dnem,
danes smo tu, jutri tam, pojemo ljudem.
Pred nami nove so poti, speljane v svet,
še bomo peli, še bo igral kvintet.
Da s klarinetom, basom in harmoniko,
kitaro in trobento dalje pojdemo.
Pod Roblekom je naš dom, Beg’ne rodna vas,
pastirjev klic, vrisk gora se je vselil v nas.
Pred nami nove so poti, speljane v svet,
še bomo peli, še bo igral kvintet.
