Se spominjaš jutra, ko sva stala tu,
sama, čisto sama na dežju?
Čas je kar obstal, obljubo sem ti dal,
da za vedno s tabo bom ostal.
In ko še zadnjič bom zaspal,
bi rad življenje zate dal.
Simfonija najina naj še enkrat zaigra,
melodija iz srca, le zate ljubljena.
Simfonija najina, neštetokrat že slišana,
odmeva v meni, še se noro, noro ljubiva.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
