Rad večerjam zajtrk in rad jem kompot,
pravijo, da sem požrešen mestni falot.
Zrezke, torte, cmoke, peso hkrati pojem,
liter mleka s hlebcem kruha sploh ni problem.
Luna včasih nosi me, se v shrambi zbudim,
pol kartonov zimnice na glavo dobim.
Kljub vsem tem dobrotam, ki jih vsak dan požrem,
suh sem kot komar, zakaj še sam ne vem.
Hrana, hrana, dobra hrana,
hrana, hrana, moja hrana,
hrana, hrana, bravo hrana.
Požeruh sem, fant vesel,
suh kot palčka Bobi.
Dobro dvakrat me poglej,
me vidiš enkrat v sobi.
Bike, krače, južno sadje, vse bi užil,
najbolj uživam, ko se v loncu duši.
Zmeša se mi, če zagledam Igor kompir,
rezino dal sem v sobi si na steno v okvir.
Še v sanjah prikazuje mi zabeljen fižol,
bagete in polpete nosim s službe domov.
V kopalnici mi enkrat se želodec je drl,
skoz okno pasto-stugo vred v trenutku požrl.
