Mala terasa,
spodaj Ljubljana pomanjšana,
da odnesla bi od tu,
bele hišice, v predpasniku.
Tukaj, s te male terase,
sredi Ljubljane,
ta hip lahko
bi dosegel Krim z roko.
Sva šla na malo teraso,
nad širno Ljubljano,
da najina vsa Ljubljana bi bila.
Na nebotičnik sva odšla,
bližje sonca in modrega neba.
Pozabiva, da premajhna za dva
in žalostna sobica, je najina.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.