Prvič za narod, drugič za svobodo,
tretjič gre za zdravje, zrak in čisto vodo.
Ceni to, kar ‘maš in bodi vesel,
nekdo vse bi dal, da to isto bi imel.
Svobodo govora, možnost izobrazbe,
izrečt glasno svoje misli v spremstvu glasbe.
Ona je tista, ki srca odpira,
nas združi vse, zidove podira.
Govori iskreno, izpolni obljube,
ne pljuvat, bod’ sonce, sveti na druge,
luč v temi, seme v zemlji,
rešitev med problemi, drugač’n med vsemi.
Doma je najlepš’, vsi smo ljudje,
ko ura odbije kon’c, na koncu šteje čisto srce.
Pokaži svoj obraz, ne skrivat’ se za masko,
človeško je nar’dit napako, odpuščat’ božansko.
Rad živel bi svoje sanje,
življenje hitr’ mine
in vse kar ti ostane
je občutek, ki ne izgine.
Zato pa hočeš več od lajfa,
vem, da rad bi več od lajfa
in če iščeš več od lajfa,
postani svoj sveta vladar.
Nasmej se, svet je lep, o kakšna sreča.
Obleka duše zgine, rime so ljubezen večna.
Neoporečna, kot ljubezen matere,
brez sposojenih avtov, mlad fant, “oldskul” patike.
Men’ verjem’te, če ne morte že politikom,
ljudem enakopraven, ogledalo kritikom.
Spoštujem narode, njihove običaje,
povsod se najde dobre ljudi, lepe kraje.
Veter me nos’, dons med reke, jutri v gozd.
Ne obleke, morje, reke, to navznot’ mi daje moč.
Narava, mehka trava, misli čiste,
oblake ugibam, gledam nebo, poslušam ptice.
Molk je zlato, me naujo utišal,
niti vladarjev, ki so z mano rime prekrižal.
Zavedno bomo spregledal, z repom zbližal,
besede zbrane v molitev, da n’s bodo uslišal.
Teče muska, tečejo reke,
tekla bo muska, če tekle bodo reke.
Teče ura, vrti se zemlja,
bod’ sam svoj, bod’ več od življenja.
