Ko jo pogledam, se mi zmeša, zavrti,
sva že pri meni, če zatisnem oči.
Zbistriti treba si je glavo in skrbi,
da me opazi med vsemi ljudmi.
Pristopim k njej in jo pohvalim za izgled,
a ona hladna je kot severni led.
Nastala resna je tišina, brez besed,
zapojem ji, da ne postanem še bled.
Čao adijo, dio mio,
kaj sem mislil, kaj sem pisnil.
Čao adijo, dio mio,
raje sam bom in ne bo mi žal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.