Pod staro lipo nov dan zaspano se budi,
pod njeno krošnjo hlev stoji in domačija spi.
Vodnjak prerastel mah je, na brajdi grozd visi,
pred hlevom pod napuščem parizar star stoji.
Še vedno vsepovsod se razliva blagi mir,
le na dvorišču kmečkem zgodaj se je vnel prepir.
Pred staro hišo je že živahen direndaj,
a tudi v hlevu vsak si želi imeti prav.
Nekje kikirikiki, drugje kokokokodajs
prepeva družina kurja na glas.
Gosi gagagagaga, a ptič čiv čiv čiv čiv čiv
na strehi se vrabec glasno jezi.
Čuvaj hov hov hov in muc mjav mjav mjav
nalašč na kitaro brenka glasno.
Drugod mu mu mu, a konj rezgeta,
glasno na trobento igra.
Kdor slišal ta koncert je, več ne pozabi ga,
v ušesih mu za zmeraj bo kot lep spomin ostal.
Spominjal ga na vas bo, na tisti lepi čas,
ko sam užival je še mladostne urice.
Le malokoga še takšen koncert zbudi iz sanj!
V jutro zareže traktor se, na njivah sedaj brni kombajn.
Avtomobil povsod drdra, tamkaj motor ropota,
takšne koncerte pač naš svet dandanes ima!
