Krompir in kaša, žganci, močnik naše so jedi,
če kdo po Gorenjskem jih še pod zob dobi.
Vse bolj po kranjskih se gostilnah raženj zdaj vrti.
Kdo kuri še kmečke peči?
Klobaso kranjsko smo počasi spravili s sveta,
le redek očanec jo še pripravit’ zna.
Pregnala je šetraj in meto huda paprika
in žge feferon do solza.
Čevapčiči in ražnjiči,
kako jedača ta že vsem diši!
In žilavka nam kri krepi,
naj raženj naš odslej živi!
Na travnikih in ob potokih se povsod kadi,
nad ogljem žarečim pojedina cvrči.
In kaj zato, če zbrani družbi dim v nos tišči,
ko slina se vsem že cedi!
Vrtimo zdaj veselo vsak svoj košček si mesa
in ostre čebule naj k jedi vsak doda.
Kaj ne bila bi zadovoljna naša druščina,
zato naj le raženj velja!
Krompir in kaša, žganci, močnik naše so jedi,
če kdo po Gorenjskem jih še pod zob dobi.
Vse bolj po kranjskih se gostilnah slivovka toči.
Veselo se raženj vrti!
