Odplula sva do srečnega otoka,
zasidrala poljub tja v plitvo morje.
Kaj sproži ob val ta svet, kot puščico lahno lok napet.
Obstala sva brez besed, ti si rekla sonce.
Obstala sva brez besed, ti si rekla sonce.
Kdo skrije noč na rob večera?
Skrivnostna moč, od kod izvira?
In kje se rodi? In kje umira?
Obstala sva brez besed, ti si rekla sonce.
Odšla sva po nebeško belem pesku
obale, ki dotlej bila je pusta.
Čudila sva se, od kod v najinih očeh odblesk povsod.
Hodila sva po stezah hrepenenja.
Kako bi našla pot na vrh otoka.
Izbirava oba med resnicami sveta.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
