Le kdo postal je ljubi moj,
le kdo me bolj pozna?
Kdo ključek moj je vzel s seboj,
ki pelje prav do srca?
To je moj lovec mlad,
ki hodi na srnjad
in vsako jutro rad
gre mimo mojih vrat.
Od vseh najbolje ve,
kje gamsje so steze,
od vseh edini ve
do moje kamrice.
Le kdo bolj vroče bi objel,
privil me na srce
in zapeljivo bolj mi pel,
drhte mi božal lase?
To lovec zna, moj fant,
ki zelen nosi gvant.
Moj rožmarin si del
je za klobuk vesel.
Ne dam ga za zlato,
so kratke z njim noči.
Za zvesto srnico
mu bom do konca dni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
