Je bel, nežen cvet tam na vrtu dehtel.
Ta cvet le zase bi rad imel.
Utrgati ga vsak dan bolj sem želel,
pa čeprav vedel sem, da bo ovenel.
Prek rosnih sem trav v mladem jutru hitel,
da cvet nedolžni s seboj bi vzel.
Prišel sem do tja, za trenutek obstal.
Vedel sem, da morda mi nekoč bo žal.
Je bel nežen cvet, tam na vrtu dehtel.
Ta cvet le zase nekoč sem vzel.
Mi zdaj je hudo. Vem, da storil sem greh.
Kakor cvet, je nekje ovenel nasmeh.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.