Nikoli se pred tabo tamala,
nisem tko dobr počutu.
Gledal sem kako gre življenje mimo mene
in stokrat z glavo ob steno butu.
Preden si prišla ti v moje življenje,
sem milijonkrat kej zamoču.
Ampak razumi, moja dva sta se res grdo ločila
in nisem želel, da bi se sploh kdaj poroču.
Verjel sem, da je ljubezen zguba časa,
ker čist vedno kdo nastrada;
da me je življenje obeslo na klin
in da ni take, ki me bo res mela rada.
Prej nobeni nisem vsega povedu,
zbežal sem čim sem čutu mal znake,
da bi srce lahko dal;
sam teb sem pustu videt moje napake.
In strah me je blo, da bom do smrti sam ostal,
a hvala bogu našla si me.
A boš kdaj zame punca v belem?
A boš pr reki v beli obleki prikimala da?
A boš tle z mano v dobrem in slabem?
Gradila gradove stare in nove, za naju oba.
Ko v pižami skačeš okol mene
si res najlepša na svetu.
In tud v sanjah nisem si mislu,
da bo kdo v men take iskre zanetu.
Vsak ma strahove, tud jaz mam pač svoje,
težko delil sem prej globje trenutke.
A s tabo glava posluša srce,
prvič uštimane mam svoje občutke.
Prej strah me je blo, da bom do smrti sam ostal,
a hvala bogu našla si me.
…strah me je blo, a našla si me,
našla si me…
