Šumiš, kot da bi jokal
in manj te je kot tiste dni,
ko rasel sem s tvojimi smrekami.
V dušo so se ti
zajedli rjavi madeži,
o, kaj so ti storili,
morda jih zaboli.
Ne umiraj, moj gozd zeleni,
naj dim strupeni ne pomori košatih smrek.
Ne umiraj, moj gozd zeleni,
rasti in prekrivaj širni dol in breg.
Zapel bom pesem,
vsem ljudem naj zakričim,
pustimo gozdu, naj zeleni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.