Čez sosedov plot me je gledal takrat,
tvoj otroško lepi obraz,
a jaz sem bil še premlad,
da bi ti rekel takrat,
da bo v srcu nosil tebe in to vas.
In ob nedeljskih jutrih,
ko zvonovi zapojo,
doma me oče in mati čakajo
in pri sosedovih zdaj že svatje vriskajo,
a meni se rosi oko.
Lep šopek majskih rož bom zate nabral,
čeprav bom jokal, ko ti jih bom dal,
naj te spominjajo na vse otroške dni
in ne pozabi ljudi iz te vasi.
Tam nekje ob Muri,
tam je majhna vas
in le malokdo jo pozna.
Sredi teh ravnin,
s slamo kriti dom stoji,
tu najlepše dni otroštva sem pustil.
A zdaj leta so šla
in je že zguban obraz,
a jaz v srcu nosim njo in tisto vas.
In na pomlad, ko se vračajo lastovke nazaj,
sam bom stopal preko travnikov in gmajn.
Iskal bom poti, ki jih že zdavnaj več ni,
iskal tvoje tople dlani.
