Slovencev je premal, baje da kriv je splav,
jaz pa opozoril bi na asfalt krvav.
Glede na to, kako se pri nas divja,
nared’mo avtocesto kar do britofa.
Že vrsto let niti teden ne mine,
ko ne bi koga rezali iz pločevine.
Ljudje pa pravijo: To mene ne skrbi, ne, ne, ne,
to doleti lahko le druge ljudi, mene pa ne.
Ljudje pa pravijo: To mene ne skrbi, ne, ne, ne,
to doleti lahko le druge ljudi.
Aleluja! Postajamo Amerika!
Evo, tu so droge, lajdre, orožje, tu je mafija.
Je vedno več nasilja, vedno več krvi.
Nekaj gnilega se plazi med ljudi.
Politika po svoje kvasi,
sodišča delajo počasi.
Ljudje pa pravijo…
Fuj pijanec, fuj fuj narkoman.
Se najlažje je obrnit stran.
Isto velja za AIDS – naj ma ga, kdor ga ‘ma,
preventivna vzgoja pač preveč košta.
Mladina se po luknjah zbira,
na ulicah živi, na skretih pa umira.
Ljudje pa pravijo…
Samomori, samomori, samomori spet in spet.
Kot kaže je na sončni strani Alp lepo umret.
Če Sloven’c ima težave, se mora najbolj sebe bat,
a bolj skrbijo nas simboli države, ki jih je težko razbrat.
Predlagam, da grbu štrik dodamo,
namesto zdravljice pa pogrebni marš igramo.
Ljudje pa pravijo…
Na koncu bi omenu le ozon.
Naredle so se luknje v zemeljski plafon.
Če bo šlo t’ko naprej, se stalil bo led,
pa bo moral plavat znat cel svet.
Folk vse to brezskrbno gleda,
gleda, gleda, ker se ne zaveda.
