Ti moj lepi Maribor,
nate jaz sem čisto nor,
tu se dobro mi godi,
tu smo vsi prijatelji.
Ko zvečer grem malo ven,
ga preveč popit’ ne smem,
ker to vince štajersko
useka v glavo mi hudo!
Ne’a mi govori, ka si nor,
ne’a šinfaj mi čez Maribor,
tla pod nogami se majejo,
hojlaridijo, pa kaj zato.
Ne’a pametuj, prijatelj, zdaj,
ne’a smeš špetirat, kar priznaj,
ni dežele je čez Štajersko,
hojla, hojlaridijo.
Bolj, ko jutro bliža se,
bolj sam sebi smilim se,
ko promili rasejo,
čustva me prevzamejo.
Kelnarci se izpovem,
ker razume moj problem,
saj bi k moji šel domu,
a kaj, če je tak lepo tu!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.