Glasba, to moje je življenje,
a včasih mi veselje kaj skali,
kakor ta dvom v pogledu tvojem,
ko danes sem adijo rekla ti.
Hladen je bil poljub slovesa,
prebudil v meni si globok nemir:
vem, da težko je, ker punca ti poje,
ti pa sam si ves večer!
Jaz nisem taka, kot si misliš,
ne smeš verjeti to, kar slišiš,
sem pošteno dekle,
ti zaupaj mi le,
saj iskreno je moje srce.
Jaz nisem to, kar govorijo,
na moje mesto si želijo,
le zavidajo mi,
ne verjemi laži,
saj edini moj ljubi si ti!
Jaz sem za vaške klepetulje
in čenče opravljive tombola,
snov za rumene časopise,
prebranemu pa vsak še kaj doda.
Praviš, da to je cena slave,
vseeno zate včasih se bojim,
vriskam in pojem, a v srcu je mojem
strah, da te ne izgubim!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.