Tih jesenski je dan,
z listjem veter se igra
in na ulice stare
prinaša pisane barve.
Njegov ujel bi rad korak,
da pozabil bi na čas,
ko stare rane zabolijo
kakor prvikrat.
A še te rad imam,
težko je, a priznam,
da skrivam te nekje na dnu srca.
Tih jesenski je dan,
z vetrom pojdem drugam,
tja, kjer konec je poti,
kjer novo jutro se zbudi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
