Reci si za, en »giro« bi šla,
dol’ do morja, do Punata?
Je že ogret, moj kabriolet,
lahko pa peljem te na Šmarno zvezde štet’ …
Sva lačna srca drug drugega,
kot, da iz planeta Venera sva.
V ekstazi želja spodneseš mi tla,
ti moja si alfa, jaz omega,
a kar je vmes, je boljše od nebes,
je rock’n’roll najinih teles …
Zato pa:
Daj, priznajva si, da včasih malo nora sva,
praviš, da z menoj lahko dotakneš se neba!
Daj, priznajva si, to bil uspešen bi roman,
ko predaš se mi, ko čutim tvojo dlan, saj veš, tam.
Ma, draga, si za to, da nora sva vsak dan?
Še angeli bi skrivaj gledali,
in luni več nerodno ni …
Na hrbtu sledi, od krčev strasti,
ma, draga, ti obvladaš, res najboljša si!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
