Kraška burja spet zapela preko hribov in vasi.
Hočeš, nočeš poskrbela za nemalo je skrbi.
Drevje, strehe se šibijo, v zraku plešejo smeti,
a najbolj se je bojijo tovornjakarji.
Nam pa v hramu toplo je, klobase že diše.
Pršut na mizi in teran polepšata nam dan.
Motijo nikoli nas, ne veter in ne mraz.
Brez burje pač ne gre, dobrote v njej zore.
Nanosovo divjo hčerko kraševci poznajo vsi.
Avtocesto je zaprla, a tajkunom se smeji.
Hrup, nesnago, smrad odnese kraška burja iz vasi.
Šink, klobase in pršut pa dobro posuši.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
