Ko se komaj zbujaš, na silo dan začneš.
Najgršo srajco nosiš, a se tega na zaveš.
Ko v usta hrano mečeš, da zapolnu lukno bi.
Vse zvezde so zložene, a se dobr’ ne zgodi.
Ko je sreča na dopustu in ni dost’ upanja.
Težko nasmeh je fejkat, če stiska okol’ srca.
Je zajeban bit zalubljen, še posebi, če ne gre.
Težko je svet sprejemat, če vse sesuva se.
Grem, a noben’mu ne povem,
da sem za tebe sam tazadn kos lesa …
Blazn’ dobr seka, ko nasekaš se.
In vse pijane geste, so danes logične.
In tud, če izpadem butl, zdej pač rabm to.
Ni važn kaj bo jutr, sam da dans pozabim jo.
Grem, a nobenmu ne povem,
da sem v leru, zapakiru konc sveta.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
