V kavarni ob morju, pisalo, papir.
Dekle na obzorju, ukradlo je moj mir.
Sredi poletja, trg poln cvetja, v Piranu se izgubim.
Iz koncerta, sam grem k njej tja, da si žejo potešim.
Lepa je kot iz reklame,
ognjemet v mojih mislih zaneti.
Z močjo tramontane, v meni cel svet zavrti,
nakladam gluposti.
Ana, iz Pirana. Ana, iz Pirana.
Pet korakov, do oblakov,
štiri mize, od nje sem stran.
V praznem šanku, luč v mraku,
grem k njej, da jo spoznam.
Lepa je kot iz reklame,
ognjemet v mojih mislih zaneti.
Kakor trava me zadane,
bonton je v nevarnosti,
zdaj delam gluposti.
Ana iz Pirana, me bo nagnala,
rada bi spala. Hipnotizira, s koktejli opoji,
vsi so že odšli, a meni se še ne spi.
Ana, iz Pirana, me bo nagnala,
rada bi spala, Ana, iz Pirana,
me bo nagnala, rada bi jutri zgodaj vstala.
