Bela krajina, ki prebuja se
vsak dan mi pokaže, kaj veselje je
Zvok moje breze, kadar zašumi,
srečo v srce prikliče mi.
Jaz in ti v mehki travi, ko prebuja se pomlad,
ko nerodno govoriš mi, da neskončno imaš me rad.
Nekaj pisanih metuljev, šopek rož izbran zame,
tvoj poljub in srečno moje je srce.
Moji ljudje, ki smeh prinesejo,
dobri in preprosti vedno z mano so.
Sladek spomin, ko grem v domačo vas,
srečo mi nariše na obraz.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
