Naju je strah pomladi,
ko se filingi imajo radi
in veva da tja ne smeva,
ampak t’m sva že bla, oba.
Zdej se ljubiva s pogledi,
se slačiva s kotički ust.
Gradiva dvojino, zgradiva tišino.
Greva stran od vseh oči,
kjer je pogum večji kot razum
in dotik je le premik,
premik v nov dotik in odmik.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
