Leta 2023 vse je mogoče,
rože rastejo na dol, obleke so ponošene,
slike so že videne, barve iztrošene,
noben’ga ne zanima – kaj je, kdo je, kje je,
vsi se sam na šus, na velik, na širok,
AI je skuhu zajtrk, zajc mi je otrok,
jajc za naskok, Tesla Ni kôla želel,
on je furu brke in dobr’ se je ‘mel.
Mimose, paradajzki, petkovškovi bajski,
cerkveni zvonovi, toni premal’ bliz’,
na okenski polici knjige in okraski,
v kuhinji se vije vonjava vseh začimb,
zuni se gradi, bager vsakega plaši,
vedno več za vse, manjši derbiji,
kdor nima izgubi, revni vsi,
navaden dan je, ko polno je skrbi.
In vsak ma ta dan, da mi nauš kej reku,
vsi želimo, najlepši dan v letu,
mescu, dan k ns bo streznu navaden dan.
Vse je samoumevno, meščani pomehčani,
ulična prognoza skriva se v kafani,
brezdomci znani, slavni pari to je vsakdanjik,
js se ustavm, pogledam, zavoham,
vidim, spoznam, odtavam do okna,
zazrem se, objem si dam,
si rečem, kva je fajn.
