Rumeno žmiga nočni semafor,
modrina je prekrila vso nebo.
Vrh nebotičnika je žal brez zvezd.
Kot da bi me Tema božala,
kot da je vame na smrt zaljubljena,
Z mano rada bi v praznini plesala.
Spuščene so žaluzije vse,
da me mesec s Temo vara ne,
oba sva brez sijaja v očeh.
Bosonoga na mrzlih ploščicah,
poljublja me, kot da sem Trnjulčica,
Jaz in Tema gola se zdaj gledava.
Oprosti Tema, žal mi je, ker me ne vidiš …
Ne vem če tudi tebi moram priznat solze …
V moji sobi je sicer prostor zate …
Tema … Ljubica …
Tvoja bodoča bivša.
Z mano Tema se igra in pleševa na vrhu nebotičnika
in upam da uživa, zadnjič ko se zavrtiva.
Kako naj vem s kom Tema druži se,
pred kom drugim tudi slači se?
A kaj ko zdi se da hoče mene le.
Prst imam na stikalu, oborožen,
da jo preženem, če hoče ali ne.
Tema moja, kaj ko dolgočasiš me.
Ne, prosim ne it’. Jaz res hočem biti s tabo.
Jaz hočem, da se z mano ziblješ, me božaš, da si z mano do konca.
Lp, Tvoja bodoča bivša.