Ko pridete na Banjšice, razgled se vam odpre.
Na sever Alpe julijske, na jug sinje morje.
Gozdovi, lepi travniki, po rožah zrak diši,
te vabijo le pridi tja, lepota tam doma.
Če pridete na Banjšice s severne strani,
kot čudež se vam vsem zazdi, napasete oči.
Če pridete pa z juga vi, naj se vam ne mudi,
v gostilno brž zavijte vi, se duša okrepi.
Če pridete na Banjšice še z drugih vseh smeri,
razgled se vedno vam odpre, napasete oči.
Če enkrat videl boš ta kraj, se vračal boš nazaj
in vsem govoril boš tako: »to je nebeški raj.«
Banjška planota, sveta je krasota,
razkrije vam ravan in pogled krasan.
Spomladi, poleti, lepo tam živeti,
pozimi burja tam, odpihne slabo stran.
Banjška planota, sveta je krasota,
kdor enkrat te uzre, nazaj tja vrača se.
Krasi jo: gozdovi in pisana polja,
kar najbolj jo krase, to dobri so ljudje.
Krasi jo: gozdovi in pisana polja,
kar najbolj jo krase, to dobri so ljudje.
