V svet nas vodijo ceste, dan na dan mesta v dalj beže.
Polja, morja in gore, vsepovsod nam igra srce.
Vozimo v širni svet, s pesmijo nas domači cvet.
Danes tu, jutri tam,
in nato spet v dan,
vračamo se znova k vam.
Po vsem svetu je lepo, kjer ljudje v srcih čutijo,
da res pesem ne pozna, ne prekratki nikjer meja,
poje, vriska z nami svet, znanci smo dolgo vrsto let.
Vsepovsod smo mi doma,
in povsod nas vsak pozna.
pesem nam vre srca, saj smo z gorenjskega,
povsod pa le velja, najlepše je doma.
Vsepovsod smo mi doma,
kamor pot nas pripelja.
Vendar ga ni sveta, kot raj ‘spod Triglava,
zato še bolj velja, najlepše je doma.
Lepšega ni sveta kot raj ‘spod Triglava,
na tujem vsak spozna, najlepše je doma.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
