Kdo te ljubil bo kot jaz,
kdo ti pel bo pesmi stare?
In čigav bo ta obraz,
te spominjal še bo name?
Ko kitara zaigra,
boš plesala z njim do jutra?
In čutila, da ima
zate ista vsa občutja.
Bodi moja še naprej,
četudi z drugim ljubiš se,
bodi moja še takrat,
ko božal tvoje bo lase.
Zame si bila kot pesem,
a zdaj v rimah tvojih več me ni.
Bodi moja še naprej,
četudi z drugim ljubiš se,
ko govoril ti bo isto,
te bo spomnil name še?
Ta balada je za naju,
a zdaj zadnji njen napev zveni.
Vetru ne zaupam več,
vonja tvojega ni v meni,
le še nekal slik preveč
in odtis zbledel na steni.
Tudi, če vse vržem stran,
pozabiti pač ne morem,
ker še vedno tebi dam,
tisto vse, kar jaz premorem.
Bodi moja vsaj takrat,
ko ta pesem bo izpeta,
me poljubi zadnjikrat,
ko iztečejo se leta.
