Z mojo mami živiva sami.
Vendar mi ni hudo, saj nama je lepo!
Zdaj so šteta otroštva leta.
Kaj le utrip mladosti mi prinesel bo?
Sanjam tiste dekliške sanje,
da je nekdo nekje, ki mi namenjen je!
Ki mu zvesta bom nevesta!
Le ena grenka misel mi teži srce:
Kdo me bo peljal pred oltar?
Kdo me bo ženinu oddal?
Kdo bo stal ob mamici,
brisal solzne ji oči?
To bo moj najsrečnejši dan,
vendar mi manjka košček sanj …
Grenka kaplja žalosti,
čašo sreče mi kali.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
