Ta Ljubljana ni več ista, manj žari,
vse odkar te tu ob meni ni,
ves moj svet odet v barve megle je,
ne vem kako brez tebe sploh živim.
Sprašujem se!
Če upati še smem, vse po tebi še diši,
in to najbolj, najbolj boli.
Zadnjič pleševa, kot, da prvič je,
ko jočeva kot eno, le ti razumeš me.
Zadnjič pleševa, v solzah večnosti,
in tam kjer padajo, se naj rodi le to,
kar od naju kdaj, je dobrega bilo!
Še čutim te ob sebi, govorila si,
da z mano boš ostala vsak nov dan.
Bili bi najini otroci, lepi kot si ti,
a kaj ko vem, da jaz sem bil bedak!
A upati še smem? Vse po tebi še diši,
in to najbolj, najbolj boli!
Vse po tebi še diši, po tebi še diši,
in to najbolj najbolj boli.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
