Prehitro minevajo dnevi, noči,
meseci, tedni in leta.
Človek pozabi, da enkrat živi,
vidi le delo, skrbi.
Praznik osebni pa spomnil me je,
da sem na srečo pozabil,
v ritmu vsakdana zgubilo se je,
moje otožno srce.
Zato prijatelje povabil bom nocoj,
se z njimi veselil
in kak kozarček spil.
Vsi, ki jih rad imam, naj bodo tu z menoj,
le tega si želim za praznik svoj!
Družba vesela iz fantovskih dni,
z mano spomine obuja,
pesem do ranega jutra zveni,
svet se takoj lepši zdi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
